»Trikotnik žalosti razume, kako absurdno je, kadar se bogataši okitijo s plaščem progresivnosti, zato – morda v trenutku samozavedanja – svoje like z brodolomom pomeče z ladje: na njihovem Titaniku jih bo namesto dostojanstvenega orkestra na dno spremljal miks europop uspešnic.«
»Ustvarjalci so se odločili dogajanje v celoti omejiti na temačne in mrzle dvorne sobane (z nekaj izleti v naravo): v vsem filmu ni niti enega samega prizora življenja bodisi škotskih bodisi angleških kraljevih podolžnikov. Zdi se, da skuša Rourke še dodatno podčrtati, kako odrezani so bili vladarji v resnici od ljudstva, za katero naj bi skrbeli.«
»Noben detajl po njenih besedah ni prepuščen naključju, še posebej ne kostumografija – Maryjina krila, brez izjeme v temnejšem delu barvne lestvice, odražajo njeno jekleno voljo in vladarsko moč ter osamljenost visokega položaja.«
